Čez morja!, peš, očetov sin! Sandale si obujem, pa hajdi iz Strunjana prek globin. / Vse nujno vlečem za seboj s kanujem: // hladilnik - lakota, je znano, rada / zatne popotnika znenada - / pa nekaj zvezd: naj kažejo mi smer, / v nebo pribijem jih zvečer.
