V osemdesetih prejšnjega stoletja je bil Berlin znan po mnogočem, a mogoče najbolj po svojih zasedenih stanovanjih in objektih (skvotih). Vsako leto sem se odpravil na filmski festival in poprej vprašal, v katerem sprejemajo nizkocenovne kulturniške goste iz tedanjih socialističnih držav. Zanimivi prostori in ljudje, a v stalnem toku sprememb in bitk – bojda je bilo tovrstnih zasedenih območij v Berlinu skozi desetletja 540 in so do zdaj že skoraj izginila (vir).