Razprtije med političnimi nasprotniki seveda niso nič novega, se pa drastično spreminjajo načini in učinki, s katerimi se uresničujejo. V času pred prvo svetovno vojno je imel denimo vsak izmed obeh glavnih taborov sebi naklonjen časopis – liberalci so imeli Slovenski narod, katoliška stran pa časnik Slovenec. Kako so to resno vzeli v svojih spominih, zapiše učiteljica, feministka in publicistka Pavla Hočevar, ko opisuje, da je njena gospodinja meso, ki je bilo zavito v časopisni papir Slovenskega naroda, kar trikrat sprala z vodo, da se ga ne bi držal kakšen greh. Dokler se grehe spira z vodo, še gre, ko pa se grehov ne vidi več ali se pred njimi kar poklekne, pa lahko nastane problem.