Kako odreagiramo, ko nas bolečine v križu ostro opomnijo nase? Večina nas počiva, se izogiba dvigovanju težjih bremen, pazi na sunkovite gibe in čaka ter čaka, da bolečina mine. Dnevi minevajo, bolečina pa lahko še vedno vztraja. Ob tem postajamo vse previdnejši, nekaterim gibom se začnemo popolnoma izogibati in hitro se lahko ujamemo v začaran krog, v katerem nas je gibanja vse bolj strah. Pa je počitek ob bolečinah v križu res vedno najboljša rešitev?
