Besede v slovenskem jeziku, ki se začnejo na črko oziroma glas f, so v veliki večini, če ne celo vse, izvirno tujega izvora. Razlog je v tem, da praslovanščina ni poznala glasu f, ta glas se je v slovanskih jezikih razvil šele pozneje – v slovenščini šele verjetno v 11. stoletju. Glas f so naši slovanski predniki predtem slišali kot glas p ali b. Tako so nastale izposojene besede, kot so pogača, post, boter, barva, ubogati ...