"Najbolj smešno mi je, ko mi rečejo, naj grem v fitnes. Ta bolezen ni psihološka, ampak nevrološka. Ne moreš je rešiti s pozitivnimi mislimi, ampak s kemijo oziroma s hormoni. Ko bom v redu, bom šel v fitnes. Ne morem iti v fitnes zato, da bom v redu. Pri meni je to zaporedje obratno. Telesno bi mi zagotovo koristilo, ampak premalo, da bi bila to dejansko rešitev," razloži priljubljeni slovenski stand-up komik Žun Papič, ki se že leta spopada z bipolarno motnjo. Čeprav se tega takrat ni zavedal, so se občutki melanholije, rahla depresija in vsakodnevni pomisleki o koncu, začeli pojavljati že, ko je bil star 12 let. "To so stvari, o katerih 12-letni otrok verjetno ne bi smel razmišljati," danes pravi 34-letni Papič. V pogovoru za Siol.net je brez olepševanja spregovoril o življenju z bipolarno motnjo, o obdobjih, ko je bilo najtežje, in svojem talentu, ki mu ga bolezen ne more vzeti.