"Moj prvi spomin je žena Marija, ki je klečala ob meni in mi držala glavo." Tako se Andrej Štremfelj spominja prvih trenutkov po hudi nesreči v Triglavski severni steni, kjer je konec julija skupaj z ogromnim skalnim blokom padel v globino in pristal na skalni polici. Kako blizu je bil najhujšemu, je izvedel šele v bolnišnici. "Lahko bi ostal tetraplegik," pripoveduje legendarni slovenski alpinist, ki bo prihodnji mesec dopolnil 70 let. V obsežnem pogovoru za Sportal, ki je nastal med njegovo rehabilitacijo v Šmarjeških Toplicah, je spregovoril o nesreči in negotovosti glede vrnitve k plezanju, pa tudi o ženi Mariji, ki je imela odločilno vlogo v njegovem življenju in alpinistični karieri, odraščanju po smrti Nejca Zaplotnika, neuspehih, ki so ga oblikovali, in alpinizmu, ki se je v zadnjih desetletjih močno spremenil. Kljub vsemu, kar je prestal, njegova ljubezen do gora ostaja neomajna. Kot prizna v smehu, ga prsti že zdaj nekoliko srbijo.