Med oljčnimi nasadi hrvaške Istre stoji hiša, ki na prvi pogled ne želi pritegniti pozornosti. Z belo fasado, s korci krito streho, lesenimi polkni in umirjenimi volumni povzema arhitekturni jezik, ki je na tem delu Mediterana doma že stoletja. V času, ko številne novogradnje svojo sodobnost dokazujejo z izrazitimi oblikami in ravnimi strehami, se ta hiša odloči za drugačen pristop. Ne želi izstopati, temveč pripadati prostoru.